ponedeljek, 08. september 2014

Tehnologija

 Hannover – Do srede, 28. marca, bodo na svoj racun prisli vsi ljubitelji novosti s podrocja racunalnistva in informatike. V Hannovru namrec poteka najvecji sejem te vrste Cebit, na njem se letos predstavlja vec kot 8000 razstavljavcev, med njimi neposredno tudi sedem slovenskih.

Medtem ko je nasa zasedba dokaj klasicna (vrh je, denimo, na Cebitu ze 12 leto), pa se preostali zanimivi razstavni prostori sirijo oziroma krcijo v skladu z razvojem tehnologije. Letos so vec prostora dobili razstavljavci s podrocja telekomunikacij in rocnih racunalnikov, nekoliko manj glasno kot prejsnja leta pa se predstavljajo podjetja, ki skrbijo za osnovno tehnologijo (mikroprocesorji in podobno). Skladno s tem je mogoce zaznati tudi rdeco nit Cebita 2001 – povezljivost vedno in povsod. O tem se sicer ze veliko govori, a bodo zdaj ocitno le na voljo tudi komercialni izdelki. Pri mobilni telefoniji gre predvsem za standard GPRS (vsi izdelovalci so imeli vsaj en mobilnik, ki ga podpira), to je paketni prenos podatkov po mobilnih omrezjih, se bolj zanimivo pa bo na podrocju rocnih racunalnikov, saj se prav lahko zgodi, da bo vse vec uporabnikov raje kupilo dlancnik z moznostjo telefoniranja, kot dve loceni napravi.

Med koncnim uporabnikom zanimivimi standardi omenimo se bluetooh (ceprav je zascitni znak res modri zob, se tehnologija imenuje po nekdanjem danskem Vikingu), ki omogoca radijsko povezljivost na kratke razdalje. Ker bodo prvi izdelki v velikih kolicinah na voljo letos poleti, je idej o izkoriscanju bluetootha veliko, tako ni bojazni, da ne bi uspel. Z vsem omenjenim se tudi organizatorji ne bojijo, da ne bi privabili napovedanih 750 tisoc obiskovalcev. Vseeno nekatere dvorane (predvsem z industriji namenjenimi izdelki) relativno samevajo, najvecja gneca pa je seveda med mobilnimi telefoni in operaterji. Morda zato ne bi bilo slabo, ce bi se Cebit spet malce bolj natancno opredelil ⋯

torek, 19. november 2013

Zdrava prehrana, redna vadba

Uravnoteženaprehrana je zelo pomembna ne samo za naše zdravje in dobro počutje, ampak tudi za našo postavo in obraz. Če poleg tega poskrbimo, da se dovolj gibamo in s primerno vadbo krepimo mišice posameznih delov telesa, smo na dobri poti, da izgubimo kakšen kilogram in se približamo željeni postavi. Tokrat predstavljamo vaje za krepitev trebušnih mišic. Vaje niso namenjene le temu, da bi se znebili maščobnih obročev okoli trebuha, čeravno se jih mnogi lotevajo prav zaradi tega. Trebušne mišice so namreč tiste, ki varujejo naše notranje organe, »skrbijo« za lepo držo, zmanjšujejo bolečine v križu in preprečujejo nevarnost poškodb – a le, če za njih skrbimo oziroma jih krepimo s primerno vadbo. Po mnenju športnih strokovnjakov naslednje vaje sodijo med najbolj učinkovite vaje za krepitev trebušnih mišic. Delamo jih dva- do trikrat na teden. Za začetek (prva dva tedna ali tri) bo dovolj, da vsako vajo ponovimo 15- do 20-krat, v vsakem položaju pa zadržimo pet do deset sekund. Nato pa ta čas postopoma podaljšujemo – od pol minute do minute in pol. Ležimo na hrbtu, roke so ob telesu, noge skupaj, pokrčene in dvignjene, tako kot kaže risba 1 a. Napnemo trebušne mišice in kolena približamo prsnemu košu, boke pa nekoliko dvignemo od tal (risba 1 b). Ko napnemo trebušne mišice, vdihnemo, izdihnemo pa, ko se vračamo v začetni položaj. Ponovimo 15-krat. Ležimo na trebuhu, noge so stegnjene, roke pokrčene, tako da so dlani na tleh v višini ramen (risba 2 a). Napnemo trebušne mišice, opremo se na prste nog in podlakti ter dvignemo zadnjico, tako kot kaže risba 2 b. Hrbet naj bo raven. V tem položaju ostanemo pet do deset sekund. Vajo ponovimo 15-krat.
Ležimo na hrbtu, roke pokrčimo za glavo, noge pokrčimo pod pravim kotom (risba 3 a). Napnemo trebušne mišice, stegnemo levo nogo, hkrati koleno desne noge približamo prsnemu košu, levi komolec pa približamo desnemu kolenu (risba 3 b). Zadržimo dve do tri sekunde. Izmenično ponavljamo (15-krat) z levo nogo in desnim komolcem oziroma z desno nogo in levim komolcem. Pazimo, da ne delamo sunkovitih gibov. Vsak gib naj bo počasen in nadzorovan.

petek, 25. oktober 2013

Valentinovo

Valentinovo

Kjer so vladali kristjani, so šego priredili svoji veri. Duhovniki zgodnje krščanske cerkve v Rimu so hoteli narediti konec poganskim praznovanjem: prepovedali so t. i. ljubezenskožrebanje in ženska imena nadomestili z imeni svetnikov. »Z izžrebanim svetnikom naj bi se mladi ljudje v naslednjem letu poistovetili, torej poskušali živetikrepostno in se približati tistim dobrim lastnostim, ki jih je posamezni svetnik ali svetnica imel za življenja,« nadaljuje Damjan. Konec 5. stoletja je papež Gelazij 14. februar določil za god sv. Valentina. Kot ugotavlja slovenski etnolog, je težko razložiti, od kod povezava med svetnikom Valentinom in ljubeznijo. V resnici je bilo Valentinov vsaj sedem, vendar stanajpomembnejša dva: sv. Valentin, škof iz Ternija, je živel za časa rimskega cesarja Klavdija, ki ga je zaradi krščanske veroizpovedi obsodil na mučeniško smrt. Legenda pravi, da je sv. Valentin, preden so ga usmrtili, nekemu dekletu (po eni različici pastorki, po drugi hčeri) pustil sporočilce, na katerem se je podpisal s »Tvoj Valentin« ali »Od Tvojega Valentina«, kar so razglasili za prvo valentinsko voščilnico. Drugi pomembnejši Valentin je škof iz Retije, zavetnik passavske škofije na Bavarskem in pozneje priprošnjik za živinske kužne bolezni, protin, epilepsijo in krče. Valentinovo kot praznik zaljubljencev se je v Angliji uveljavljalo postopoma in dokončno obstalo nekako v 17. stoletju. Z Otoka se je razširilo najprej v severno Francijo in Belgijo, pravi razcvet pa je doživelo v Združenih državah, kjer ga praznujejo, odkar so prvi naseljenci pripluli v Novi svet. V Ameriki se je praznik zaljubljencev skomercializiral čez vse meje, v Ovsečevi knjigi je denimo priobčen podatek o več kot milijardi valentinovih voščilnic, kolikor so jih ameriški poštarji raznosili v letu 1995. »Američani so otročji in pošiljajo čestitke tudi hišnim ljubljenčkom, upokojenci si podarjajo plišaste medvedke ipd.,« pripoveduje Damjan J. Ovsec, ki se je v ZDA prav okoli valentinovega mudil 1981.
truck4sales.com In case you're interested in knowing more info on chakra color painted singing bowl, stop by nepalartcraft If you are looking for throwing knives for sale then learn more .

četrtek, 03. oktober 2013

Konec nogometa?

Evropski klubski prvak je presenetljivo postal AC Milan (nogometne napovedi). Najslabši finale Lige prvakov, kjer je bilo mogoče videti malo nogometa, skoraj nič jajc in obilo destrukcije, je ponudil veliko skrbi in nič užitka. Kaj se dogaja z nogometom? Se kreacija zares seli v »sekundarni sektor«? Ali gledališče sanj postaja arena borilnih športov? Zdi se, da so italijanski klubi, kar trije so igrali v polfinalu Lige prvakov, izpeljali nekakšno nogometno proletarsko revolucijo in začrtali smeri razvoja. V Evropi je letos namesto nogometa slavila »hard core« atletika, katere vodja je Gennaro Gattuso, nori milanist ubijalskega pogleda. Medtem ko smo spremljali ubogi finale, smo sanjali uživaški, publiki namenjen nogomet, ki sta ga v četrtfinalu pokazala Manchester United in madridski Real, ali pač vrhunski finale pokala Uefe, kjer smo že tretje leto zapored videli za razred ali dva boljšo igro kot v gladiatorski Ligi prvakov. Večina najboljših evropskih nogometašev odigra približno 70 tekem letno. Zahtevnost se zvišuje vsako sezono, na svežino, na užitek je praktično nemogoče igrati. Umetnost se razvija v težko industrijo. To je eden od razlogov za padec španskih klubskih rezultatov in nenaden, feniksovski dvig še pred slabim letom povsem razsutega »calcia«. V španski prvi ligi nastopa kar 20 klubov, strahovito naporno prvenstvo (brez večjega premora) se bo vleklo vse do sredine junija, ko večina evropskih nogometašev preživlja počitnice. V Španiji(kje se nahaja preveri TUKAJ) se nogomet igra za gledalce, spektakel je pred rezultatom, vsak vikend brez ligaškega kola navijačem pomeni bolečo praznino. Doktrina užitka, ki izčrpava. Liga prvakov ne dovoljuje utrujenosti. Še najmanj spopadi z italijanskimi turbo atleti, ki jih tehnične vragolije zvezdnikov Premiera Division puščajo hladne. Tudi angleški klubi so prvenstvo končali že davno, a ritem morda najbolj atraktivne lige na svetu je daleč najbolj utrujajoč, saj Premier Legaue ne pozna niti tedna počitka, na ta račun pa trpijo tako reprezentanca kot klubi, ki evropske tekme igrajo s težkimi nogami. Zdi se, da se je AC Milan na evropski vrh spet povzpel tudi zaradi hitro izgubljenega boja za naslov državnega prvaka v boju z Juventusom, saj so tako eni in drugi (popolno naključje) zadnjih nekaj kol italijanskega prvenstva odigrali s polovico moči. Letošnja evropska tekmovanja so dokončno marginalizirala srednje in vzhodno evropske klube, ki zaradi plitkih žepov in neatraktivnosti v elitni Ligi prvakov nimajo česa iskati. Tudi bogati Dinamo Kijev, ki je pred leti igral morda celo najbolj všečen nogomet na stari celini in rušil vse pred seboj, je od Lige prvakov pošteno oddaljen. Milan, ki je osvojil Ligo prvakov, se je vanjo kot četrtouvrščeno moštvo lanskega italijanskega prvenstva, prebil prek kvalifikacij!

nedelja, 15. september 2013

Borzni tečaji

Račun kaže, da bi borzni tečaj zaradi emisije novih delnic moral s 392,00 DEM(pretvornik valut) pasti na 387,89 DEM. Če ne bi imel prednostne pravice, bi delničar utrpel izgubo v višini 4,11 DEM po delnici ( = računska vrednost prednostne pravice). Dejansko je tečaj za prednostno pravico 28.4.1993 znašal le 1,85 DEM. Razlika med računskim in dejanskim tečajem prednostne pravice izhaja — prvič - iz pravice do dividend: za novo delnico po pogojih emisije za poslovno leto 1993 izplačajo le 75% dividende, ki jih izplačajo za staro delnico (ker Dresdner Bank AG vložkov za nove delnice še nima na razpolago od 1.1.1993, temveč šele nekoliko pozneje); in drugič, tečaj za prednostno pravico — enako kot delniški tečaj — se oblikuje na podlagi ponudbe in povpraševanja po prednostnih pravicah, pri čemer ima odločilno vlogo gibanje tečaja delnic v času trgovanja s prednostnimi pravicami. Če se dviga tečaj delnic, se tendenčno dviga tudi tečaj prednostnih pravic, in obratno. Ko na borzi prvič ponudijo v nakup delnice delniške družbe ali komanditne družbe z delnicami, govorimo o »going public«. V ta namen predvsem ekspanzivna družinska podjetja spremenijo pravno obliko v d.d. ali v komanditno družbo z delnicami; nato se delnice družinskih družabnikov (starih delničarjev) ali delnice iz povečanja osnovnega kapitala z gotovinskimi vložki ponudijo širšemu krogu potencialnih naložnikov kapitala v nakup; stari delničarji se pri tem odrečejo svoji prednostni pravici. V prvem primeru priteka izkupiček od prodaje delnic družinskim družabnikom (starim delničarjem), v drugem pa podjetju. Za delniško financiranje gre le v drugem primeru, medtem ko v prvem ni nobenega neposrednega vpliva na financiranje. Vendar pa ima podjetje zaradi svoje delniško-pravne oblike sedaj možnost, da zaradi sledečih povečanj osnovnega kapitala z gotovinskimi vložki pridobiva lastni kapital na anonimnem kapitalskem trgu, saj je going public povezan z nastopom delnic na borzi. Primer za velik going public v oktobru 1995 je emisija 40 mln navadnih delnic farmacevtsko-kemijskega podjetja Merck KgaA, Darmstadt, z vrednostjo delnice 5 DEM in emisijskim tečajem delnice 54 DEM (ažio: 49 DEM = 980%). Osnovni kapital je bil povečan za (40.000.000 delnic • 5 DEM =) 200 mln DEM, pritok kapitala v podjetje je znašal (40.000.000 delnic • 54 DEM =) 2,16 milijarde DEM. O stroških emisije ni bilo podatkov. Pogoj za emisijo delnic je bila sprememba pravne oblike E. Merck OHG (javna trgovska družba) v Merck KGaA (komanditna družba z delnicami). Po povečanju kapitala so družinski družabniki (pribi 80) lastniki okroglo 75% zapisanega kapitala Merck KgaA, preostalih 25% pa pripada novim delničarjem. Motiv za going public je bila okrepitev osnove lastnega kapitala. Merckova delnica je bila dne 20.10.1995 sprejeta na borzah v Frakfurtu in Zuerichu. V Frankfurtu je znašal zaključni tečaj na koncu prvega dneva trgovanja 56,70 DEM, torej za 2,70 DEM ( = 5%) nad emisijskim tečajem, ki so ga za eno delnico plačali prvi kupci.

The Right Adress provides a wide range of motivational and sports speakers for your corporate event.